SIBO

Tanko črevo je del črevesa, ki povezuje želodec in debelo črevo. Črevesne bakterije oziroma naš mikrobiom so običajno prisotne v celotnem prebavnem traktu, vendar v različnih količinah. Relativno malo bakterij živi v tankem črevesu (manj kot 10.000 bakterij na mililiter tekočine) v primerjavi z debelim črevesom (kje lahko najdemo vsaj 1.000.000.000 bakterij na mililiter tekočine). Vrste bakterij, ki so običajno prisotne v tankem čreveju, se razlikujejo od tistih v debelem.

Tanko črevo ima pomembno vlogo pri prebavi hrane in absorpciji hranil. Je tudi pomemben del imunskega sistema, ker se tam nahaja veliko limfoidnih celic (celice imunskega sistema, ki pomagajo v boju proti okužbam in uravnavajo imunski sistem).

Normalne (koristne) bakterije, ki so bistveni del zdravega tankega črevesja, opravljajo tudi druge pomembne funkcije. Ščitijo nas pred razrastom slabih (t.i. patogenih) bakterij in kvasovk. Pomagajo telesu pri absorpciji hranilnih snovi, proizvajajo pa tudi več hranil (na primer maščobne kisline s kratko verigo) in vitamine, kot so folati in vitamini A in K. Te bakterije pomagajo tudi pri vzdrževanju normalne mišične aktivnosti tankega čreveja, ter na ta način ustvarjajo valove, ki premikajo črevesno vsebino oz. hrano skozi črevesje.

Kaj je SIBO?

SIBO (ang. Small intestine bacterial overgrowth) ali prekomerno razmnoževanje bakterij v črevesju, predstavlja povečanje števila bakterij in / ali sprememba vrst bakterij, prisotnih v tankem črevesu. Pri večini bolnikov, ki imajo diagnozo SIBO, takšno stanje ne povzroči ena vrsta bakterij, ampak tudi prekomerno razmnoževanje različnih vrst bakterij, ki jih običajno najdemo v debelem črevesu. Manj pogosto je SIBO posledica povečanja sicer normalnih bakterij tankega črevesa.

Dokazano je, da SIBO negativno vpliva na strukturo in delovanje tankega črevesa. Lahko bistveno moti prebavo hrane in absorpcijo hranil, predvsem zato, ker privede do poškodbe sluznice tankega črevesa. Posledično poškodba sluznice tankega črevesja povzroči puščanje ali ang. leaky gut. Pri puščajočem črevesu je črevesna pregrada prepustna, kar omogoča, da velike beljakovinske molekule pobegnejo v krvni obtok, to pa lahko povzroči številne možne zaplete, vključno z imunskimi reakcijami, ki povzročajo alergije na hrano ali občutljivosti, generalizirano vnetje in avtoimunske bolezni.

Razrast patogenih bakterij zaradi slabe prebave ali absorpcije povzroča tudi prehranske pomanjkljivosti. Bakterije bodo torej vzele nekatere vitamine B skupine, na primer vitamin B12, še preden bodo naše celice imele možnost absorpcije teh pomembnih hranil. Prav tako lahko vsrkajo nekaj aminokislin ali beljakovin, ki smo jih zaužili, kar lahko povzroči tako blago pomanjkanje beljakovin kot tudi povečanje proizvodnje amoniaka. Bakterije lahko s svojim učinkom na žolčne kisline zmanjšajo tudi absorpcijo maščob, kar vodi v pomanjkanje vitaminov, topnih v maščobah, kot so A, D, E in K.

Najbolj pogosti dejavniki tveganja za nastanek SIBO so:

• Zmanjšana proizvodnja želodčne kisline (nizek Ph želodca), ki potem odpira vrata za razrast patogenih bakterij
• Sindrom razdražljivega črevesa (IBS)
• Celiakija
• Crohnova bolezen
• Predhodna operacija črevesja
• Sladkorna bolezen (tip I in tip II)
• Pogosta uporaba antibiotikov
• Ciroza jeter, kronični pankreatitis ali odpoved ledvic
• Pogosto uživanje alkoholnih pijač
• Stres
• Slabo delujoča ščitnica (hipotireoidizem)

V zadnjem času je vse več dokazov, da obstaja povezava med jemanjem kontraceptivnih tablet in vnetno črevesno boleznijo (KČVB) ter SIBO. Ko ženske nehajo z jemanjem kontraceptivnih tablet, se črevesne težave zmanjšajo.

SIBO je relativno pogost pojav. Nekatere raziskave kažejo, da ima SIBO 80 % ljudi s sindromom razdražljivega črevesa (IBS).

SIBO je težko diagnosticirati. To je zato, ker mnogi ljudje zaradi simptomov SIBO ne iščejo zdravniške pomoči in ker se mnogi zdravniki ne zavedajo, kako pogost je SIBO. Poleg tega imajo dihalni testi, ki merijo ravni vodika in metana v izdihanem zraku in so temelj diagnostike SIBO bolezni, visoko stopnjo lažno negativnih rezultatov (kar pomeni, da so rezultati testa negativni, vendar imate bolezen). Poleg dihalnih testov je v veliko pomoč pri zdravljenju SIBO bolezni tudi natančna analiza blata, ter pravilna interpretacija teh izvidov.

Najpogostejši simptomi SIBO so:

• Bolečine v trebuhu / nelagodje
• Napihnjenost trebuha
• Driska (pri hidrogenski obliki SIBO)
• Zaprtje (običajno povezano z metanogenim SIBO)
• Vetrovi in spahovanje
• V težjih  primerih lahko pride do hujšanja in simptomov, povezanih s pomanjkanjem vitaminov (zlasti B12, folne kisline, železa, D vitamina)

Pri zdravljenju SIBO se pogosto uporabljajo antibiotiki. Študije kažejo, da kljub zdravljenju z antibiotiki v enem letu skoraj pri vseh bolnikih pride do ponovitve bolezni. Študija, ki je primerjala zdravljenje z rifaksiminom (najpogosteje uporabljenim antibiotikom za SIBO) in protimikrobnimi rastlinskimi zdravili (origano, česen, neem, črni oreh …), je pokazala nekoliko boljše rezultate z botaničnim protokolom, vendar je bila uspešno zdravljenih samo polovica vseh bolnikov .

Te ugotovitve kažejo, da samo zdravljenje prekomerne rasti bakterij ne zadostuje za večino ljudi. Dodatni del uspešnega zdravljenja mora vključevati odpravo osnovnega vzroka ali predisponirajočega dejavnika, ustrezno prehrano in obvladovanje stresa.

SIBO prehrana

Če vzrok vaših simptomov SIBO bolezni niso samo anatomske težave (prirastki, operacije na črevesju ali želodcu), je prvi korak, da odstranite sladko hrano in sladke ter gazirane pijače.

Izogibajte se tudi dodatkom vlaknin in katerim koli tekočim zdravilom (na primer sirupu za kašelj), ki za aromo uporabljajo sladkorne alkohole.

Izogibajte se laktozi. Kadar je vaše tanko črevo poškodovano, je zmanjšana tudi sposobnost prebave laktoze, sladkorja v mlečnih izdelkih.

Poskusite se za nekaj časa držati diete z nizko vsebnostjo FODMAP. FODMAP pomeni fermentabilne oligosaharide, disaharide, monosaharide in poliole. Nutricionist ali zdravnik, ki ima izkušnje s prehrano, vam lahko pomaga pripraviti pravi načrt prehrane.

Poskusite z elementarno prehrano. To je načrt prehranjevanja, ki namesto tipičnih živil vključuje posebne prehranske formule. Zasnovan je tako, da zadovolji prehranske potrebe vašega telesa.

Bodite previdni z dodajanjem pre in probiotikov. Ti so sicer zelo koristen in pomemben del prehrane, vendar se v primeru razrasta bakterij v tankem črevesu najprej pogovorite s svojim zdravnikom, da se prepričate kateri probiotiki, v katerih količinah in kdaj so prava izbira za vas.

V vaš vsakdanjik vključite meditacijo, avtogeni trening, jogo.

V kolikor imate podobne težave tudi vi, me kontaktirajte, da skupaj pogledamo vaše laboratorijske izvide, sestavimo prehranskih načrt, odpravljamo stres in vaše težave.

Zdravo črevesje je ključ dobrega zdravja!!!

Reference:

• Fine D, Schiller LR. American Gastroenterological Association Medical Position Statement. Guidelines for the evaluation and management of chronic diarrhea. Gastroenterology. 1999;116:1464–1486. [PubMed] [Google Scholar]
• Corrazza GR, Menozzi MG, Strocchi A, et al. The diagnosis of small bowel bacterial overgrowth: reliability of jejunal culture and inadequacy of breath hydrogen testing. Gastroenterology. 1990;98:302–309. [PubMed] [Google Scholar]
• Issacs PE, Kim YS. Blind loop syndrome and small bowel bacterial contamination. Clin Gastroenterol. 1983;12:395–414. [PubMed] [Google Scholar]
• Bouhnik Y, Alain S, Attar A, et al. Bacterial populations contaminating the upper gut in patients with small intestinal bacterial overgrowth syndrome. Am J Gastroenterol. 1999;94:1327–1331. [PubMed] [Google Scholar]
•  Parlesak A, Klein B, Schecher K, et al. Prevalence of small bowel bacterial overgrowth and its association with nutrition intake in nonhospitalized older adults. J Am Geriatr Soc. 2003;51:768–773. [PubMed] [Google Scholar]
• Pimentel M, Chow EJ, Lin HC. Normalization of lactulose breath testing correlates with symptom improvement in irritable bowel syndrome: a double-blind, randomized, placebo-controlled study. Am J Gastroenterol. 2003;98:412–419. [PubMed] [Google Scholar]

Pripravila: Aleksandra Barbarić Kovačić, dr.med