Hipoklorhidrija

Želodec je votli mišični organ, ki ima zelo pomembno vlogo v prebavnem traktu, ker razgrajuje velike molekule na manjše, ki se potem v tankem črevesju lažje absorbirajo.

Želodec se nahaja med požiralnikom in tankim črevesom. Izloča prebavne encime in želodčno kislino (HCl) s čimer pomaga pri prebavi hrane. Pri človeku je v želodcu okolje zelo kislo pH je okoli 1,5 – 2 , ki ga vzdržuje klorovodikova kislina. Sprošča se pod vplivom živčevja in hormonov. Ko pride hrana v usta, se prenese vzburjenje preko živcev do endokrinih žlez želodčne sluznice. Te začnejo v kri sproščati hormon gastrin. Ta vpliva na eksokrine žleze želodčne sluznice, da začnejo izločati klorovodikovo kislino (HCl). Gastrin preneha z izločanjem takoj, ko je v želodcu dovolj HCl. Ena izmed nalog HCl je aktivacija encimov in ravno zato jo potrebujemo tukaj. Nereaktiven pepsinogen se spremeni v aktiven pepsin, ki začne razgrajevati beljakovine (cepi peptidne vezi).

Kaj se zgodi, če pride do zmanjšanega izločanja želodčne kisline?

Če naš želodec ni dovolj kisel, ne bo uspel sprostiti zadostij glavnega encima za razgradnjo beljakovin – pepsina. Pepsin je zelo pomemben encim, saj pomočjo njega razgradimo beljakovine in potem absorbiramo aminokisline. Močna želodčna kislina nam tudi pomaga, da sprostimo žolč iz jeter in encime iz trebušne slinavke, vsi skupaj pa so odgovorni za uspešno razgraditev hrane.

Glavne naloge želodčne kisline so torej: razgradnja beljakovine na aminokisline, absorbcija vitamina B12 in mineralov in preprečitev razrasta patogenih mikroorganizmov (bakterije, glivice, paraziti, kvasovke).

Če želodčne kisline ni dovolj, se pojavijo naslednji simptomi: utrujenost po obroku, napihnjenost, občutek zaostale hrane v želodcu, koščki nepredelane hrane v blatu, napihovanje, spahovanje, zgaga in refluks.

Kasneje se simptomi pojavijo tudi na telesu v obliki suhih, tankih, lomljivih las in nohtov, ki so tudi zelo razbrazdani in lomljivi. Koža je suha, bolj smo utrujeni, posebej po obroku in seveda bolj dovzetni za bakterije, kvasovke in parazite, kar vse vpliva na našo imunost in dobro počutje.

Zakaj pride do zmanjšanega izločanja HCl?

• Na prvem mestu bi omenila stres. Medtem, ko kratkotrajni stres ne vpliva pomembno na zmanjšano izločanje HCl, pa dolgotrajni stres povzroča poškodbe n. vagusa (živca, ki je glavni predstavnik parasimpatikusa) in je odgovoran za nevralni del stimulacije želodca, da začne izločati prebavne sokove.
• Starost. Po 40 letu začne raven želodčne kisline upadati.
• Zdravila. Žal v dandanšnjem času v 90% primerov pacientom, z napenjanjem, zgago, refluksom in slabo prebavo predpisujemo antacide ali zaviralce protonske črpalke. V resnici pa imajo ti pacienti pomanjkanje in ne presežek želodčne kisline, kar potem posledično privede do še večjeg primanjkljaja HCl in smo že v začaranem krogu. Samo ena tableta zaviralca izločanja kisline nam na primer zmanjša izločanje HCl za 90-95%.
• Bakterijska okužba. Številni ljudje imajo okužbo s Helicobacter pylori, ki, vkolikor se ne zdravi, lahko prispeva k nizki ravni želodčne kisline in pojavu želodčnih razjed.
• Kandida in premalo HCl. Če imate težave s glivicami na nohtih, koži ali sluznici, so lahko težave z želodcem povezane tudi z njimi. Glivice namreč proizvajajo številne strupe (etanol, acetaldehid), ki lahko zavirajo izločanje želodčne kisline. Dodatno zavirajo tudi izločanje encimov trebušne slinavke, kar prebavo dodatno poslabša in tako prihajamo do začaranega kroga težav.
• Pomanjkanje cinka. Cink je potreben za proizvodnjo HCl. Pomanjkanje tega minerala je povezano s upadom izločanja HCl.
• Operacije na želodcu.

Kako se postavi diagnoza hipohlorhidrije?

Za diagnozo hipohlorhidrije bo zdravnik običajno opravil zdravstveno anamnezo in opravil fizični pregled. Lahko tudi testira kislost želodca z majhno kapsulo, ki vsebuje oddajnik. Oseba pogoltne kapsulo in oddajnik poroča o količini kisline v gastrointestinalnem traktu. Zdravniki merijo kislost z uporabo lestvice pH. Vrednost pH 3 – 5 kaže na hipoklorhidrijo, medtem, ko raven pH pod 3 označuje normalne ravni želodčne kisline. Če je vrednost pH večja kot 5, to kaže na skoraj popolno odsotnost želodčne kisline, ki se imenuje aklorhidrija. Če rezultati kažejo na hipoklorhidrijo ali aklorhidrijo, lahko zdravnik opravi preiskave krvi, da preveri pomanjkanje železa ali drugih hranilnih snovi. Zdravnik lahko predpiše dodatke HCL za potrditev diagnoze. Če se oseba po zdravilih počuti bolje, je nizka želodčna kislina verjetno vzrok simptomov.

Sami si lahko postavite diagnozo s pomočjo dveh testov:

Test z rdečo peso. Zjutraj na tešče spijemo kozarec soka rdeče pese. Potem pojemo beljakovinski obrok, npr. jajce. Opazujemo urin. Če je pri izločanju urin rožnato obarvan, imamo verjetno premalo želodčne kisline.

Test s sodo bikarbono. Bodite pozorni, in kupite sodo bikarbono, ki ne vsebuje aluminija. Test izvedete tako, da zjutraj, takoj ko se zbudite, najprej spijete ¼ čajne žličke sode bikarbone, zmešane s kozarcem hladne vode (približno 1,5 dcl vode). Mešanico spijte takoj, ko vstanete – preden se umijete, greste na wc ali popijete vodo, čaj ali kavo.

Ko popijete mešanico vode in sode bikarbone opazujte koliko časa bo preteklo, da se vam spahne.

Če se vam spahne v prvih treh minutah po tem, ko ste popili mešanico vode in sode bikarbone, imate želodčne kisline verjetno dovolj. Če se vam spahne po 3 minutah ali celo po 5 minutah, imate želodčne kisline verjetno premalo. Test ponavljajte 3 dni zaporedoma.

Kako si lahko pomagamo sami na naraven način?

Sami si lahko pomagamo na več načinov. Najbolj pomembno je seveda obvladovanje stresa, ker je to v večini primerov glavni vzrok za hipoklorhidrijo. Torej pomembno je, da se preden se vsedemo za mizo umirimo, jemo počasi, dobro prežvečimo hrano (30 krat) uživamo v njej, ne le pri jedi, marveč tudi pri pripravi. Vse to bo pripomoglo, da se takoj na začetku začnejo izločati prebavni encimi. Pred vsakim obrokom lahko znižamo pH želodca tako, da spijemo kozarec vode, v katero dodamo žlico jabolčnega kisa ali grenčice (Švedska grenčica). Pomaga tudi, če jemo grenko hrano kot so regrat, radič, rukola … Vodo spijemo najkasneje 15-30 min pred obrokom in 2 uri po obroku. Uživajmo le toplo oz. mlačno vodo.

Ne uživajmo hrane vsaj tri ure pred spanjem, ko telo naravno izloča manj želodčne kisline. Zaužijmo beljakovine na začetku obroka.

Zapomnite si, da ni samo želodčna kislina odgovorna za prebavo hrane. Zelo pomembna je tudi mišična moč oz. peristaltika želodca, ker je ta votli mišični organ. Zato ga nikoli ne napolnite do konca, vedno si pustite malo prostora, ki bo omogočil mišici želodca, da se krči, dodatno razgradi hrano in jo premakne v tanko črevo.

Kako vkrepati, če tudi to ne pomaga?

Ob hipoklorhidriji (pomanjkanju želodčne kisline) si lahko učinkovito pomagamo predvsem takole:

Z Betain HCL (betain hidroklorid) oz. solno kislino.

Le te ne smete uživati v primeru, če imate gastritis, rane in razjede na želodcu ali ste na zdravljenju z nesteroidnimi antirevmatiki (protibolečinska zdravila) oz. imate druga zdravstvena stanja želodca. Betaina HCL ne uživajte, če ste na zaviralcih želodčne kisline oz. imate potrjeno previsoko želodčno kislino. 

Vsi ostali, ki teh težav nimate in sumite na pomanjkanje želodčne kisline, pa lahko z Betain HCL opravite tudi enostaven test, ki vam bo pomagall razkriti ali imate želodčne kisline premalo ali dovolj. Testa ne izvajajte, če veste, da imate želodčne kisline preveč, takrat uživate zaviralce želodčne kisline in bodite pozorni na zgoraj naštete težave.

Omenjeni test opravite s kapsulami Betain HCL in sicer tako, da sredi visoko beljakovinskega obroka (meso, mlečni izdelki, stročnice, oreščki, jajca …), zaužijete eno kapsulo Betain HCL.

Če po obroku ne občutite nobene spremembe, pomeni, da je želodčne kisline še vedno premalo, zato test naslednji dan ponovite, tokrat z dvema  kapsulama.

Test nadaljujte toliko časa, dokler ne pridete do količine, ki v želodcu (v žlički, ne v požiralniku) povzroči rahlo toploto ali pekoč občutek, kar je pokazatelj, da je želodčne kisline preveč.

V tem primeru spijte nekaj vode, da pomirite pekoč občutek. Zdaj veste, da je količina Betain HCL, ki jo potrebujete, za eno kapsulo nižja od količine, ki je v želodcu izzvala pekoč občutek.

Pekoč občutek je možen tudi, če imate gastritis in razjede, zato testa v tem primeru NE opravljajte! Test vedno opravite le ob visoko beljakovinskem obroku.

Ko boste našli svojo količino potrebne solne kisline, jo nadomeščajte toliko časa (in vedno le ob visoko beljakovinskih obrokih), dokler se ne začne pojavljati topel ali pekoč občutek v želodcu tudi že pri eni kapsuli, kar je znak, da Betaina HCL ne potrebujete več, saj je kisline dovolj.

Pripravila: Aleksandra Barbarić Kovačić, dr.med.