Avtofagija

Ta belgijski znanstvenik je namreč v 60-tih preučeval jetra in odkril, da celice vsebujejo organel, kjer poteka razgradnja beljakovin in drugih makromolekul. Kasneje so ta organel poimenovali lizosom. V lizosomu, kjer se nahajajo encimi, poteka reciklaža vsega odvečnega, kar se nahaja v celici –  ostanki hrane, bakterije, virusi in ostala naslaga. Vse to se pretvori v nov gradbeni material in energijo.

Če si zamislimo človeka, ki sploh ne je beljakovin, bi v njegovih prebavilih našli skoraj identično količino beljakovin, kot če bi jih dobil preko zaužite hrane. S prej omenjeno sposobnostjo reciklaže odpadnih beljakovin in ostankov virusov, telo dobi nove beljakovine. Telo vsak dan potrebuje 200 – 280 g beljakovin, preko hrane pa v poprečju prejme zgolj 70 g, kar je seveda premalo za gradnjo novih celic. In tu nastopi avtofagija, ki našemu organizmu da dovolj beljakovin. V primeru, da avtofagija ne deluje pravilno, se lahko razvijejo bolezni kot so to diabetes tip 2, Parkinsonova bolezen, bolezni povezane s staranjem in celo rak. Če avtofagija zataji, potem se odpadni material prične nalagati povsod po telesu. Če imate težave s spominom, potem se je v vaših možganih skozi leta najverjetneje nakopičilo preveč odpadnega materiala, kar potem povzroča opisane težave s spominom in nastanek Alzhajmerove bolezni.

Zavedati se je treba, da v telesu obstaja še en mehanizem, ki poviša količino celičnih odpadkov, in to je apoptoza. Apoptoza ali samouničenje, je celični mehanizem, ki se sproži takrat, kadar je celica prestara ali deformirana, nenormalna.

Dr. Yoshinori Ohsum je več let pozneje odkril, da se pod stresom, ki nastane zaradi posta, restrikcije vnosa kalorij ali pri stradanju, avtofagija okrepi. V takem primeru telo prične izrabljati celične in bakterijske odpadke, proizvodnja beljakovin se zmanjša, hkrati pa se telo prične čistiti. Dr. Ohsum je preučeval, kaj se dogaja ob postu ali stradanju. Telo je pospešeno odstranjevalo toksične celice, hkrati pa so celice proizvedle več energije in živele so dalj časa. Istočasno je v telesu manj vnetij in zviša se količina dušikovega oksida (NO), ki je glavna molekula pri čiščenju in pomlajevanju telesa. Dušikov oksid namreč širi žile in s tem zmanjša krvni pritisk ter pospešuje pretok krvi, kar ima seveda izredne zdravilne lastnosti za naše telo.

Za svoj prispevek k odkritju mehanizmov delovanja avtofagije je Dr. Yoshinori Ohsum leta 2016 prejel Nobelovo nagrado na področju fiziologije oziroma medicine.

Kako torej izgleda avofagija?

Večerjali smo npr. ob 8h zvečer in potem nismo ničesar jedli do desete ure naslednji dan. Preskočili smo zajtrk in 14 ur nismo jedli ničesar. Naše telo ima takrat dovolj časa, da vse toksine, vse razgradne odpadke odstrani iz telesa. Takrat se vse stare celične komponente razgradijo na sestavne aminokisline. V zgodnjih fazah stradanja se raven aminokislin začne zviševati in se kasneje te dostavijo jetrom za glikoneogenezo. Prav tako se, če je treba, lahko razgradijo v glukozo s pomočjo ciklusa trikarbonske kisline (TCA), ali pa se ponovno vključijo v beljakovine.

Z avtofagijo bomo izgubili odvečne kilograme in naše telo bo bistveno bolj zdravo. Zmanjšali bomo možnost za nastanek srčno – žilnih, nevroloških bolezni (kot je Parkinsonova ali Alzhajmerova bolezen), sladkorne bolezni, znižali bomo oksidativni stres, krvni tlak ter vnetja v telesu. Ker telo uničuje vse, kar je v telesu škodljivo, številni raziskovalci trdijo, da avtofagija pozitivno učinkuje na preprečevanje rakavih bolezni.

Priporočilo je, da ne uživamo nobene hrane 12 do 16 ur (idealno naj bi bilo 14 ur). Proces avtofagije se ustavi takrat, ko ponovno pojemo tudi najmanjšo količino hrane. Glukoza oz. inzulin izklaplja ta proces samočiščenja.

Kako se najlaže aktivira proces avtofagije?

S pomočjo “fastinga in ketogenih diet”. Ketogena dieta je prehrana z velikim deležom proteinov in zdravih maščob (75 %), ter minimalnim deležom ogljikovih hidratov (5 – 10 %). Zaradi spremenjenega načina prehranjevanja telo namesto ogljikovih hidratov začenja izrabljati maščobe kot gorivo za vse metaboličke procese. Posledično se tvorijo ketonska telaesa, ki imajo različne zaščitne učinke. Zaradi nizkega vnosa ogljikovih hidratov imamo nizko raven inzulina v telesu, visoka pa je raven glukagona, ki je ponoven sprožilec za proces avtofagije.

Kljub temu, da je do sedaj narejeno malo raziskav, ki bi proučevale kontraindikacije “intermitteng fastinga” in avtofagije, ta način prehranjevanja ni primeren za otroke in mladino (ki so v obdobju rasta in razvoja), nosečnice, osebe, ki dojijo, ter vse ostale, ki imajo povečane potrebe po hranilih. Posamezne raziskave kažejo, da je avtofagija izredno koristna za osebe s sladkorno boleznijo tip 2. Vsekako se odsvetuje osebam, ki so na inzulinu in imajo tip 1 sladkorne bolezni, ter pri vseh tistih, ki so nagnjeni k hipoglikemičnim epizodam. Pri rakavih bolnikih se tudi avtofagija odsvetuje, ker so te skupine nagnjene h kaheksiji in podhranjenosti. Avtofagija oz. fasting se ne priporoča pacientom, ki imajo vnetne črevesne bolezni ali zgodovino prehranjevskih motenj (anoreksija ali bulimija).

Viri:

https://www.dietdoctor.com/renew-body-fasting-autophagy

Pripravila: Aleksandra Barbarić Kovačić, dr. Med.